Umetna inteligenca – pogled skozi pravni okvir
Umetna inteligenca (UI) postaja vse bolj prisoten del našega vsakdana – od priporočil na družbenih omrežjih do pametnih orodij v zdravstvu, izobraževanju, javni upravi in nevladnem sektorju. S tem pa se pojavljajo tudi vprašanja o vplivih, tveganjih in potrebi po jasnih pravilih, ki bodo zagotavljala, da se UI razvija v korist ljudi in družbe.
Kaj je umetna inteligenca?
UI je računalniška tehnologija, ki z algoritmi analizira velike količine podatkov, odkriva vzorce, se uči iz izkušenj in sprejema odločitve – hitro in natančno, pogosto bolj kot človek.
Kje se UI že uporablja?
- Zdravstvo: diagnostika rentgenskih slik, zgodnje odkrivanje raka.

- Energetika: napovedovanje porabe in optimizacija omrežij.
- Promet: regulacija prometa in napovedovanje zastojev.
- Javna uprava: klepetalni roboti (eUprava, eDavki), avtomatizirano procesiranje vlog.
- Okolje: napovedovanje poplav, suš in upravljanje vodnih virov.
- Sodstvo: analiza sodne prakse in pomoč pri pisanju odločb.
- NVO: oblikovanje vsebin, prevajanje, raziskave in analize.
Koristi in tveganja
OECD ugotavlja, da prednosti UI pogosto presegajo tveganja, vendar ostajajo resni izzivi: diskriminacija, pristranskost, zloraba podatkov, pomanjkanje transparentnosti in grožnje temeljnim pravicam.
Evropski Akt o umetni inteligenci
- avgusta 2024 je začel veljati prvi globalni sistemski zakon o UI.
- Uvaja razvrstitev sistemov UI glede na tveganje: minimalno, posebno glede preglednosti, veliko in nesprejemljivo.
- Prepoveduje sisteme z nesprejemljivim tveganjem (npr. »družbeno točkovanje«).
- Za visoko tvegane sisteme predpisuje stroge varnostne in nadzorne zahteve.
- Poudarek je na zaščiti temeljnih pravic, zdravja, varnosti in demokracije.
Slovenski zakon o izvajanju Akta
Predlog zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, določa pristojne organe za nadzor, kot so:
- Informacijski pooblaščenec – prepovedane prakse, visoko tvegani sistemi (biometrija, izobraževanje, pravosodje …)
- AZN – UI v življenjskem in zdravstvenem zavarovanju.
- Banka Slovenije – ocenjevanje kreditne sposobnosti fizičnih oseb.
- TIRS – kreditna ocena pri nebančnih ponudnikih.
Zakon predvideva tudi svetovanje, promocijske kampanje in podporo lokalnim skupnostim, NVO in javnim zavodom pri uvajanju UI.
Pomen za NVO
NVO so:
- Uporabnice UI – npr. orodja za komunikacijo, analizo podatkov, avtomatizacijo.
- Varuhinje pravic – spremljanje učinkov tehnologije, zaščita ranljivih skupin.
Priložnosti:
- Dostop do strokovne podpore in izobraževanj.
- Možnost vključevanja v regulativne peskovnike.
- Sooblikovanje etičnih smernic in zagovorništvo.
Kaj lahko storijo NVO?
- Spremljajo uporabo UI v svojem okolju.
- Preverijo, ali uporabljajo UI-orodja in kakšne obveznosti imajo.
- Vključijo se v razprave o regulaciji in etiki UI.
- Izkoristijo podporne ukrepe zakona.
Zaključek:
Umetna inteligenca ni le tehnološko vprašanje – je vprašanje vrednot, zakonov in skupnosti. Z odgovorno uporabo in nadzorom lahko postane orodje, ki krepi zaupanje in spodbuja razvoj v dobrobit vseh.
Celoten članek si lahko preberete na: https://zanvo.org/umetna-inteligenca-pogled-skozi-pravni-okvir/